Projekti

PROJEKTI

Prioritetni vrednoti naše šole sta zdravje in znanje. Zaradi kadrovskih težav šolstva v Sloveniji in Evropi moramo biti pozorni, da ne bo prihajalo do preobremenitev in izgorelosti zaposlenih.

Za šolsko leto 2026/2027 smo si kot prednostni nalogi zastavili:

• razvijanje bralne pismenosti in
• vzgojo za humanost.

Temu bomo podredili tudi projekte in dejavnosti. K projektom, ki jih razpisujejo ZRSŠ, MIZM idr., se lahko pridružimo tudi med šolskim letom.

 Bodi FIN

Projekt Bodi FIN je namenjen osnovnošolcem od 4. do 9. razreda, ki med projektom razmišljajo o različnih finančnih vsebinah skozi prizmo lastne finančne varnosti. Gre za krepitev njihove finančne pismenosti. Del projekta je tudi tekmovanje. Projekt izvaja Banka Slovenije, ki pred tekmovanjem organizira tudi predavanje in delavnice za naše učence.

Davčno opismenjevanje mladih

Osnovni namen projekta je ozaveščanje mladih o pomenu plačevanja davkov, ki omogočajo zagotavljanje javnih dobrin in storitev vsem prebivalcem in povečanje davčne pismenosti. Projekt bo v obliki predavanja za učence 8. razreda izvedla Finančna akademija Finančne uprave Republike Slovenije.

Evropski teden mobilnosti

Evropski teden mobilnosti poteka vsako leto med 16. in 22. septembrom. Tema letošnjega leta je »Mobilnost za vse«. Teden je namenjen spodbujanju trajnostnih načinov prevoza, kot so hoja, kolesarjenje, uporaba javnega prevoza in druge okolju prijazne oblike mobilnosti. S skupnimi aktivnostmi bomo spodbujali odgovoren odnos do okolja, skrb za zdravje ter varno udeležbo v prometu. Evropski teden mobilnosti je odlična priložnost, da učenci spoznajo, kako lahko z majhnimi spremembami svojih vsakodnevnih navad prispevajo k čistejšemu in prijaznejšemu okolju.

V omenjenem tednu bo potekal vse dni ti. pešbus iz Kamne Gorice do šole. V torek, 22. 9., ko poteka dan brez avtomobila, pa bo pešbus peljal tudi iz naselij Brezovica, Dobrava in Kropa. Evropskemu tednu mobilnosti bomo posvetili tudi uro oddelčne skupnosti, kjer bomo skupaj z učenci pogledali promocijski video, se pogovorili o trajnostnih načinih prevoza in rešili kviz.

Do podružnične šole bo pešbus organiziran vsak delovni dan med 16. in 22. septembrom od Kulturnega doma Podnart do šole. V torek, 22. 9. 2026, ob evropskem dnevu brez avtomobila, bomo tradicionalno odšli peš v šolo na Ovsišah iz posameznih vasi.

NEON

Program NEON – Varni brez nasilja krepi varovalne dejavnike otrok, mladostnikov, njihovih staršev ter zaposlenih v VIZ za zaščito otrok in mladostnikov pred nasiljem. Poudarja pomembno podporno vlogo vrstnikov, ki so npr. priče medvrstniškemu nasilju. Krepi jih, da bi se podporno odzvali in pomagali ustaviti medvrstniško nasilje. Program vključuje tudi starše in zaposlene v VIZ kot pomembne podporne osebe za preprečevanje medvrstniškega in drugih oblik nasilja. V šolskem letu 2026/27 bosta svetovalni delavki Katja Nastran in Mojca Vrhunc delavnice programa izvajali v obeh tretjih razredih.

KORAK šola podpornega učnega okolja

Gre za program za krepitev duševnega zdravja in psihološke odpornosti otrok, mladostnikov in njihovih staršev.

Namen programa je:

• zmanjšati stres, povezan s šolskimi obveznostmi,
• krepiti samostojnost pri učenju,
• vzpostaviti podporno mrežo v šolskem in domačem okolju.

V projektu sodelujejo šolski koordinator, dva učitelja, en učenec in en predstavnik staršev.

Krokus

Projekt Krokus je nastal na Irskem na pobudo združenja HEI (Holocaust Education Ireland). Združenje skupaj z nacionalnimi koordinatorji iz sodelujočih držav mladim in šolarjem, starim 10 let in več, podarja čebulice rumenih krokusov (žafrana), da jih posadijo v spomin na 1,5 milijona otroških judovskih žrtev grozot druge svetovne vojne, prav tako pa tudi na vse otroke, katerih življenja so zaznamovali konflikti v preteklosti in danes. Rumeni krokusi simbolizirajo njihov spomin in nas opominjajo na pomen spoštovanja človekovega dostojanstva.

Projekt pa ni namenjen le spominjanju na preteklost, temveč predvsem spodbujanju spoštovanja, razumevanja razlik, strpnosti in mirnega sobivanja različnih skupnosti, kultur in posameznikov. Učenci ob tem razmišljajo o posledicah sovraštva, predsodkov in izključevanja ter o tem, kako lahko sami prispevajo k bolj vključujoči in spoštljivi družbi. Krokus tako postaja simbol spomina, upanja, strpnosti in skupnega prizadevanja za svet, v katerem lahko vsakdo živi varno in dostojanstveno.

Kuhna pa to

Projekt Kuhna pa to je slovenski izobraževalni projekt. Namenjen je osnovnošolcem, ki skozi kuhanje spoznavajo slovensko kulinarično dediščino, tradicionalne jedi ter lokalne in sezonske sestavine. Učenci raziskujejo stare oziroma pozabljene recepte iz svojega kraja, pogosto s pomočjo staršev in starih staršev, nato pa jedi tudi sami pripravijo. Projekt tako povezuje medgeneracijsko sodelovanje, zdravo prehranjevanje, uporabo lokalnih živil in ohranjanje kulturne dediščine. Pomemben cilj projekta je pokazati mladim, da je lahko zdrava in tradicionalna hrana okusna, zanimiva in dostopna. Projekt poteka na številnih slovenskih osnovnih šolah, iz receptov in zgodb učencev pa so nastale tudi kuharske knjige.

Mesec pisanja z roko

Mesec pisanja z roko je vseslovenski projekt, ki ga društvo Radi pišemo z roko. Namen projekta je spodbujati pisanje z roko ter ozaveščati o njegovem pomenu v času, ko vedno več uporabljamo računalnike in druge digitalne naprave. Pisanje z roko spodbuja spomin, koncentracijo, ustvarjalnost in razvijanje jezikovnih spretnosti. Projekt tako spodbuja predvsem veselje do pisanja, ustvarjalnost, druženje in ohranjanje kulture pisanja z roko.

Noč s knjigo

Noč s knjigo je bralni motivacijski dogodek, ki ga učenci vsako leto pričakujejo z navdušenjem ter spodbuja učence k branju. Dogodka se lahko udeležijo učenci od 1. do 9. razreda, ki bodo do 20. maja opravili Finžgarjevo bralno značko. Vsako leto pripravimo umetniške, družabne, gibalne in druge delavnice, ki jih učenci izbirajo glede na interese, dragocena izkušnja pa je tudi skupno branje. Dogodek se glede na starost deli na Večer s knjigo, ki med 18.00 in 21.00 poteka za učence od 1. do 3. razreda na matični šoli ter za učence od 1. do 5. razreda na podružnični šoli, medtem ko je Noč s knjigo s spanjem v šoli od 18.00 do 8.00 naslednjega jutra namenjena učencem od 4. do 9. razreda na matični šoli.

Pasavček

Projekt pod okriljem Javne agencije RS za varnost prometa je namenjen osveščanju o prometnih pravilih, prometnih situacijah, nevarnostih v prometu, najbolj pa poudarja prometno varnost, uporabo otroških varnostnih sedežev in uporabo varnostnega pasu v vozilih. Projektno delo poteka od meseca oktobra do maja. Otroci lahko posredujejo svoja sporočila in opozorila odraslim (staršem, starim staršem in drugim odraslim, s katerimi se vozijo) ali širše v svojem okolju (na ravni šolskega okoliša, drugim oddelkom, v občini). V sklopu projekta učenci preko različnih aktivnosti spoznavajo to pomembno temo, v projekt je vključeno širše okolje, učenci pa znanje lahko uporabljajo vsakodnevno na šolskih poteh.

Policist na obisku

Tudi v letošnjem šolskem letu bomo nadaljevali s projektom Policija na obisku. Policistka s Policijske postaje Radovljica bo obiskala vsak razred v času ODS oziroma po dogovoru (v razredih, kjer ODS ni na urniku). Policistka bo glede na razred obravnavala naslednje teme: prometna varnost, vandalizem, vrstniško nasilje, nasilje v družini, droge, neznanci, varnost na spletu, pirotehnika, kraja, varnost osebne lastnine, varnost na kopališču, varnost na smučišču, varno s kolesom, varnost pešcev, delo policista itd.

Prometna varnost

Varnost v prometu ni le enkraten nasvet ali opozorilo, pomeni način življenja. Delavci šole in starši s svojim zgledom in prometno vzgojo oblikujemo varne in odgovorne udeležence v prometu. Varna pot v šolo ni nujno tudi najkrajša. Učenci morajo izbirati varne poti. Naša šola je v okolju, kjer je veliko nevarnih odsekov, zato imamo veliko vozačev. Posledično varnosti in spretnosti učencev v cestnem prometu na šoli namenjamo veliko pozornosti. To pa zagotavljamo oz. razvijamo, tako da:

• učenci prvega razreda dobijo rumene rutice,
• sodelujemo v Evropskem tednu mobilnosti,
• smo vključeni v vseslovenski program Varno na kolesu,
• sodelujemo v projektu Pasavček.

Za vključevanje varne mobilnosti v vzgojo in izobraževanje:

• smo načrtovali aktivnosti v LDN 2026/2027 pred začetkom in jih bomo po potrebi vključevali med šolskim letom,
• bomo vključevali cilje varne mobilnosti v redni pouk,
• bomo spremljali vozne rede avtobusnih prevozov otrok in pri tem sodelovali z Občino Radovljica,
• bomo predstavili aktivnosti varne mobilnosti na roditeljskih sestankih, Svetu staršev in Svetu zavoda ter na šolski spletni strani,
• bomo izvajali usposabljanja za varno vožnjo s kolesom in opravljanje kolesarskega izpita,
• bomo spodbujali otroke, da sodelujejo na različnih natečajih in projektih in
• bomo sodelovali v nacionalnih preventivnih akcijah za večjo prometno varnost.

Rastem s knjigo

Rastem s knjigo je vseslovenski projekt spodbujanja bralne kulture, ki je namenjen učencem 7. razreda. Cilj projekta je osnovnošolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k rednemu obiskovanju splošnih knjižnic, ki je zanje brezplačno. V okviru letošnjih dejavnosti bodo sedmošolci obiskali Knjižnico A. T. Linharta v Radovljici, spoznali njeno delovanje in bogato ponudbo, kot darilo pa bodo prejeli mladinski roman Janje Vidmar z naslovom Samo mulca (Založba Miš, 2026).

Šolska shema sadja, zelenjave

Namen šolske sheme je povečati uživanje sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih proizvodov s poudarkom na lokalni pridelavi ter izboljšati prehranske navade otrok. Prehranske navade se oblikujejo v otroštvu, vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer se izvaja ta shema, pa imajo pri tem velik pomen. Šolska shema naj bi pripomogla k ustavitvi naraščanja pojava prekomerne teže in debelosti pri otrocih, ki sta eden od večjih dejavnikov tveganja za bolezni sodobnega časa.

Skupnost šol Biosfernega območja Julijske Alpe

Skupnost šol Biosfernega območja Julijske Alpe je prva tovrstna povezava osnovnih šol in upravljavca zavarovanega območja v tako velikem obsegu in na tako izredno pomembnem območju, kot sta Triglavski narodni park in Biosferno območje Julijske Alpe. Skupnost šol vključuje 38 osnovnih šol. Povezuje več kot 7000 osnovnošolcev ter ravnateljev in učiteljev v skrbi za Triglavski narodni park in njegovo vplivno območje.

Skupnosti smo se pridružili, ker želimo biti del prizadevanj za trajnostni razvoj območja Julijskih Alp in ker želimo učence vzgojiti v odgovorne osebnosti, ki bodo znale skrbeti za ohranjanje naravne in kulturne dediščine naše domovine.

Članstvo v Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe članicam omogoča:

• 1 brezplačno naravoslovno delavnico letno,
• brezplačne strokovne ekskurzije za učence in učitelje in
• uporabo brezplačnih učnih gradiv.

Za svoje delovanje in prizadevanje za dosego ciljev TNP je šola v šolskem letu 2025/26 prejela certifikat Znak kakovosti, ki ga želimo ohraniti tudi v šolskem letu 2026/27.

Mesečni novinčki šol Biosferskega območja Julijske Alpe

Šola sobivanja

V okviru projekta Sobivanje bomo izvajali vsebine Varno v vrtec in šolo, Spodbujajmo prijateljstvo ter Zdravo živim. Učence bomo spodbujali k varnemu in odgovornemu vedenju, razvijanju prijateljskih odnosov, medsebojnemu spoštovanju, strpnosti in sodelovanju. Posebno pozornost bomo namenili tudi zdravemu življenjskemu slogu, pomenu gibanja, dobrega počutja in skrbi zase. Učenci bodo skozi pogovor, ustvarjalne dejavnosti, praktične naloge in medsebojno sodelovanje aktivno soustvarjali vsebine projekta.

Z različnimi dejavnostmi bomo krepili občutek varnosti, sprejetosti in pripadnosti ter soustvarjali prijetno, zdravo in spodbudno šolsko okolje.

Šolski parlament

Šolski parlament je program vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo. Kot oblika demokratičnega dialoga se izvaja v vseh šolah po Sloveniji, nadgradi se s parlamenti na občinski in regionalni ravni in se zaključi na nacionalnem otroškem parlamentu. Mentorica šolskega parlamenta je Urška Šimnic. Tema šolskega parlamenta v šolskih letih 2026/2027 in 2027/2028 je Digitalni svet, umetna inteligenca in odgovorna raba tehnologije.

Cilji programa so:

• uresničevanje mednarodnih konvencij, zlasti Konvencije ZN o otrokovih pravicah;
• vzgoja in izobraževanje mladih za aktivno in demokratično državljanstvo ter multikulturnost, kar je temeljnega pomena za promocijo vrednot človekovega dostojanstva, svobode, enakosti in solidarnosti ter za zavest o skupnih vrednotah kot so npr. spoštovanje razlik, strpnosti in razumnega dialoga;
• nudenje možnosti mladim za aktivno obliko participacije v družbi, s čimer aktivno sodelujejo in vplivajo na odločitve odraslih; mladi s tem pridobijo socialne veščine, izkušnje, znanje in si oblikujejo pozitivno samopodobo, itd.;
• »okrepitev glasu« otrok (glas otrok naj se sliši);
• razvijanje komunikacijskih spretnosti (nenasilna komunikacija kot vzgoja za strpnost);
• razvijanje sodelovalne kulture;
• razvijanje sposobnosti za odločanje in sprejemanje odgovornosti;
• usmerjanje učencev v samostojno sporočanje, vrednotenje, iskanje in povezovanje informacij;
• spodbujanje učenja, ki vodi do razvoja samostojnega, kritičnega in ustvarjalnega mišljenja;
• razvijanje odgovornega odnosa učencev do soljudi, do naravnega in družbenega okolja.

Tradicionalni slovenski zajtrk

Tretji teden v novembru bomo obeležili teden slovenske hrane, ki se bo zaključil v petek, 21. 11. s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Namen tedna slovenske hrane je spodbujanje učencev k uživanju tradicionalnih slovenskih jedi in ozaveščanje o prednostih uživanja kakovostne hrane iz lokalnega okolja. V tednu slovenske hrane bo na jedilniku več slovenske hrane, pri pouku pa vsebine, povezane s to tematiko.

Varno in spodbudno učno okolje

Kljub temu, da se je 3-letni projekt Zavoda RS za šolstvo v šolskem letu 2022/2023 zaključil, bomo z vsebinami projekta (psihosocialni odnosi, čustveno in socialno učenje, neželeno vedenje in nasilje, podpiranje procesov v kolektivu) nadaljevali tudi v letošnjem šolskem letu.

Varno s soncem

S preventivnim programom Varno s soncem opozarjamo na pomen pravilne zaščite pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov. V obdobju, ko spodbujamo zadrževanje izven zaprtih prostorov, v naravi, je izvajanje ukrepov za zaščito pred prekomerno izpostavljenostjo sončnemu UV sevanju, še posebej pomembno. Vključeni bodo učenci razredne stopnje.

Vzgoja za humanost

Program spodbuja razvoj humanih vrednot, kot so solidarnost, medsebojna pomoč, spoštovanje, odgovornost in aktivno državljanstvo, vse od malih nog. S programom želimo otroke podpreti pri njihovem socialnem, čustvenem in kognitivnem razvoju ter jim omogočiti, da skozi njim prilagojene vsebine in izkušnje spoznavajo pomen humanosti ter oblikovanju vrednot, ki jih bodo spremljale vse življenje.

Vzgoja za zdravje

Vzgoja za zdravje je s strani NIJZ-ja priporočljiva v vseh razredih osnovne šole. Zdravstvene vsebine se izvedejo v obliki delavnic. Otroke in mladostnike aktivno vključimo v izvedbo ter jih spodbujamo k bolj zdravemu načinu življenja in zdravim navadam. Delavnice bo izvajala Alenka Tomšič, višja med. sestra, uni. dipl. org. iz ZD Radovljica.

Tradicionalni slovenski zajtrk

Tretji teden v novembru bomo obeležili teden slovenske hrane, ki se bo zaključil v petek, 21. 11. s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Namen tedna slovenske hrane je spodbujanje učencev k uživanju tradicionalnih slovenskih jedi in ozaveščanje o prednostih uživanja kakovostne hrane iz lokalnega okolja. V tednu slovenske hrane bo na jedilniku več slovenske hrane, pri pouku pa vsebine, povezane s to tematiko.

Zdrava šola

Zdrava šola je projekt, ki ga izvajamo pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Slovenska mreža zdravih šol se odziva na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov ter izvaja preizkušene programe za promocijo zdravja na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem področju za učence, učitelje in starše. Rdeča nit delovanja zdravih šol je preprečevanje medvrstniškega nasilja z geslom »Za varno in vključujoče šolsko okolje«. Zdrava šola je tako namenjena spodbujanju dobrih medsebojnih odnosov med učenci, učitelji, starši in vsemi, ki sodelujejo v vzgojno-izobraževalnem procesu, pobudam za zmanjševanje vseh vrst nasilja in predvsem dejavnostim, ki pripomorejo k dobremu duševnemu zdravju.