V soboto 20. 4. 2024 smo izpred lipniške šole odpeljali prosti Salzburgu. Pot nas je vodila skozi predor Karavanke, ki je dolg 7864 m, mimo Beljaka po avstrijski Koroški ter po Turski avtocesti do rudnika soli v Halleinu.
Pred spustom v rudnik smo se oblekli v bele pajace ter se v rudnik podali z rudarskim vozom. Po dveh drčah smo se spustili še globlje v podzemlje. Z ladjico smo se popeljali po slanem jezeru. Preden smo se odpravili na svetlo, smo dobili še spominek - majhno škatlico soli.
Nad rudnikom v hribu smo si ogledali še keltsko vas, ki prikazuje življenje Keltov na območju Halleina. Videli smo njihove hiše, kako so znali uporabiti les, glino, bron za orodje in posodo ter živalsko kožo, da jih ni zeblo.
Z avtobusom smo se odpeljali do Salzburga, kjer smo se najprej povzpeli so samostana Nonnberg, kjer so snemali film Moje pesmi, moje sanje ter si mesto Salzburg ogledali s ptičje perspektive. Sprehodili smo se čez samostansko dvorišče, po poti navzdol v središče mesta pa smo si še ogledali glavno salzburško cerkev, bogato okrašeno s številnimi oltarji, velikimi orglami ter s stropnimi poslikavami. Pot po mestu smo nadaljevali do Mozartove rojstne hiše, Stolničnega trga, samostana sv. Petra, Festivalne palače ter tržnice. V ulici Getreidegasse smo si lahko kupili kakšen spominek ali si privoščili malico, nato pa smo se odpeljali proti domu.
